Spoznajte, kako je urejena pravica do nadomestila plače za praznik pri delavcih brez stalnega urnika in katere prakse niso zakonite.
Osnovno pravilo določa, da delavcu pripada nadomestilo plače za praznik, ki je dela prost dan, če bi tisti dan sicer moral delati, a zaradi praznika ne dela. To pravilo pa ne velja za delavce brez stalnega urnika, katerim delodajalec delovni čas določa sproti. V praksi to pogosto pomeni, da delavec nadomestila za praznik ne prejme, ker je na praznik razporejen na delo ali pa zanj tisti dan sploh ni predviden – kar pa ni skladno z zakonodajo.
Termin webinarja: 20. maj 2025, od 9.00 do 10.0
Predava: Mag. Nina Scortegagna Kavčnik
Vsebina:
- Kaj o nadomestilu plače za praznik določa ZDR-1
- 32b. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije
- 44a. člen Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi
- Kaj pravijo razlage h kolektivnim pogodbam
- Ali ta pravila veljajo le za tiste, ki jih ti dve kolektivni pogodbi zavezujeta
- Kakšna pa so pravila izplačila nadomestila plače za praznik, če delodajalca ti dve kolektivni pogodbi ne zavezujeta
- Kaj pravi sodna praksa
- Kaj delavcu pripada, če na praznik dela
- Ali delavcu pripada nadomestilo plače za praznik tudi, če tisti dan ni razporejen na delo
- Ali mu nadomestilo plače pripada za 8 ur na dan, tudi če sicer dela po 6,67 ur 6 dni v tednu, po 12 ur ali s krajšim delovnim časom
- Ali mu nadomestilo plače pripada le za delovne dni od ponedeljka do petka, tudi če dela ob sobotah in nedeljah
- Kako delodajalec konec leta izračuna odmeno za manjkajoče ure zaradi praznikov
- Konkretni praktični primeri izračunov odmene in nadomestila plače za praznik
- Ali odmena predstavlja nadure