Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju je podrobno uredil tudi določitev plače oziroma uvrstitev v plačni razred ob zaposlitvi v javnem sektorju kot tudi ob premestitvi oziroma sklenitvi pogodbe o zaposlitvi v javnem sektorju. Osnovno pravilo je, da se javni uslužbenec uvrsti v izhodiščni plačni razred delovnega mesta oziroma naziva, pri tem pa zakon določa tudi uvrščanje v plačne razrede v primeru, ko pogodbo o zaposlitvi sklepa javni uslužbenec, ki je v javnem sektorju že dosegel določeno število napredovanj. Prav tako pa zakon ureja možnosti višje uvrstitve v plačni razred ob izpolnjevanju določenih pogojev, pri čemer je treba možnosti višje uvrstitve natančno poznati, da bo izvedena pravilno.

V okviru predavanja bodo pojasnjene pogoste dileme glede določanja plačnega razreda, ki se pojavljajo v praksi pri: 

• Določitvi plače ob zaposlitvi in uporabi 22. člena ZSTSPJS
• Uvrstitvi v plačni razred ob premestitvi oziroma sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu
• Uvrstitvi v plačni razred ob premestitvi oziroma sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto v višjem tarifnem razredu
• Uvrstitvi v plačni razred ob napredovanju v naziv

Skladno z ZSTSPJS javni uslužbenci tudi po prehodu v nov plačni sistem napredujejo v plačne razrede, in sicer napredujejo po poteku časovnega obdobja, določenega za napredovanje, za en plačni razred. Ob doseganju delovnih rezultatov pod ali nad pričakovanji pa je možno zadržano napredovanje oziroma pospešeno napredovanje za dva plačna razreda skladno s kriteriji, ki jih določa zakon.

Pogoji za napredovanje bodo za nekatere zaposlene lahko izpolnjeni že 1. junija, zato si bomo podrobneje pogledali preverjanje izpolnjevanja pogojev:

• Prehodna določba ZSTSPJS glede napredovalnega obdobja
• Ureditev napredovanja v višji plačni razred
• Časovno obdobje za napredovanje
• Pospešeno in zadržano napredovanje
• Posebnosti glede napredovanja ob uporabi 22. člena ZSTSPJS

Pogledali bomo kako se pri določenih uporabnikih EKN priznavajo opredmetena osnovna sredstva, kaj se všteva v nabavno vrednost, kako se priznava naknadna vlaganja v osnovna sredstva, kako obravnava osnovna sredstva in drobni inventar do 500 evrov nabavne vrednosti, kako se obračunava in knjiži amortizacija ter odpisi osnovnih sredstev in uskladitev sredstev z ustanoviteljem.

Na praktičnih primerih in prikazih knjiženj bomo pogledali kako se knjižijo taki dogodki in odgovorili na vaša morebitna vprašanja.

Proračunski uporabniki so dolžni poročati o plačilih po pogodbah, sklenjenimi z dobavitelji. Pri tem pa je treba paziti na nekaj posebnosti (posamezna naročila morajo biti vezana na določeno pogodbo itd.). 

V okviru predavanja bodo pojasnjene naslednje vsebine:

• Šifrant pogodb iz UJP
• Vpis artiklov na nabavne pogodbe
• Naročanje le po eni nabavni pogodbi
• Analiza nabavnih pogodb 

Predavanje bo osredotočeno na ključne vidike javnega naročanja s poudarkom na naročilih male vrednosti in evidenčnih naročilih. Predavateljica bo predstavila veljavni pravni okvir, postopke in pristope, ki zagotavljajo zakonitost in učinkovitost v praksi. S praktičnimi primeri in analizami tveganj bodo udeleženci pridobili vpogled v optimalno izvedbo postopkov, kar bo prispevalo k izboljšanju notranje kontrole in finančne učinkovitosti v računovodskih praksah. Predavanje bo tako opolnomočilo računovodje z orodji in znanjem za učinkovito in transparentno upravljanje naročil v javnem sektorju.

Saop - poročanje o plačilih JS
Brigita Tomažič, Seyfor

• Predstavitev pripomočka

• Potni nalog kot računovodska in delovnopravna listina
• Obračun dnevnic
• Obračun stroškov
• Efektivni delovni čas na službeni poti
• Službena pot delavcev, ki delajo s krajšim delovnim časom (invalidi, starši ...)
• Obračun plače in dodatkov za čas službene poti